MIKK Teater: Marko Bulc- Prva altruistična predstava
Četrtek, 17. oktober 2019
MIKKov klubski prostor
19.00
?Vstopnina 2€
__________________________
Prva altruistična predstava je solo projekt Marka Bulca, nastal pa je desetletje po njegovi zadnji solo uprizoritvi z naslovom Zadnja egoistična predstava. Avtorjeva tema je tokrat nasprotni ekstrem – altruizem. Prva altruistična predstava korenini v Bulčevi frustraciji in nezadovoljstvu z večino videnih artivističnih projektov (tudi avtorjevih), ki nesrečne, nepravične, nezakonite in podobne mizerne situacije drugega in drugih izkoriščajo za samopromocijo in krepitev umetniškega ega ter so večinoma samozadostno vpeti v meje umetniškega sistema.
V proces je vstopil prek dveh oblik izobraževanj: delavnic in seminarjev v Münchnu, Lizboni, Droju, Londonu in Mariboru v okviru projekta Urban Heat, kjer se je poučeval o različnih praksah artivizma v urbanem okolju, ter še prek praktičnega izobraževanja za predavatelja – vodiča pri ljubljanskem Inštitutu za urbane kulture, ki organizira urbane alternativne sprehode po Ljubljani, med njimi tudi Ljubljansko alternativno turo, ki jo Marko Bulc zdaj tudi v praksi vodi.
Čeprav se je Bulc odločil narediti predstavo o altruizmu, nikogar ni vabil k sodelovanju. Vse je želel narediti sam. In tudi je. Na koncu je prejel še honorarje potencialnih soustvarjalcev predstave. Sam za vse! Je to altruistično?
“Altruizem definiramo kot obnašanje, s katerim pomagamo drugim, ne da bi za to pričakovali povračilo ali nagrado.”
“Altruistični samomor definiramo kot obnašanje, ko kdo žrtvuje svoje življenje za dobro drugih.”
“Če v letalu pade pritisk, najprej nataknite kisikovo masko sebi, nato pomagajte drugim.”
“Za nekatere človeške skupnosti je značilno, da se najprej najedo odrasli in zdravi, če kaj hrane ostane, jo pojedo otroci in bolni.”
“Zagozda ali kajla je enostavna naprava, večinoma v obliki tristrane prizme, in je namenjena za razdvojitev, niveliranje ali trdno nameščanje česa.”
_____________________
*Marko Bulc ali Mare Bulc (1974) je gledališki režiser. Ustvarja tudi kot igralec, pisec dram in dramatizacij ter intermedijski umetnik. Njegovo delo je bilo predstavljeno doma in po Evropi in ZDA. Sedem let je bil direktor in umetniški vodja zavoda za sodobno umetnost No History (2003 – 2010) in tri leta umetniški vodja Gledališča Glej (2010/11 – 2012/13). Je prejemnik nagrade zlata ptica in drugih priznanj.
Zanj so značilni avtorski projekti kot so No History / Know History – Part 3, Študija za zadnjo egoistično predstavo, Zadnja egoistična predstava, Slovenec Slovenca gori postavi, Ko slišim besedo igralec, se primem za denarnico (soavtor Matej Recer), Gremo vsi! (soavtorji nastopajoči glasbeniki Miha Blažič – N’toko, Irena Preda, Polona Janežič, Tina Perić, Jaka Berger in Matija Dolenc), Novo mesto – readymade (soavtorji nastopajoči Grega Zorc, Miha Blažič – N’toko, Jana Menger, Damir Leventić, Jaka Berger in Andreja Kopač), Nazaj v obljubljeno deželo (soavtorji MIha Blažič – N’toko, Tjaša Ferme, Mirel Knez, Damir Leventić).
Pogosto (dramatizira in) režira besedila sodobnikov: Čefurji raus! Gorana Vojnovića, Most na krvi Damirja Avdića (sorežiser Damir Avdić), Kurba Vedrane Rudan, Semenič in Bulc na prodaj Simone Semenič (sorežiserka Simona Semenič), Kaj pa če in Svetloba Nebojše Pop Tasića, Srce na dlani in Zavednonezavedno Drage Potočnjak. Režiral je tudi lastno dramsko besedilo Vse o Ivanu.
Mare Bulc je avtor intermedijskih projektov: SilentCell Network (soavtorji: Bojana Kunst, Igor Štromajer in Janez Janša), P.E.A.C.E. (soavtor Janez Janša), Smetana slovenske sodobne umetnosti (soavtorici Katarina Petrov in Jana Flego), Pretaportret (soavtor Jure Novak) in Mare Bulc dela Jasmino Cibic. Igral je na filmu (Desperado Tonic, r. Boris Petković / Apoptoza, Zadovoljstvo, Žrtev, Sendvič, r. Tomaž Gorkič). Leta 2016 je režiral Prešernovo proslavo. Prvo in zadnjo.
Mladinski informativni in kulturni klub Murska Sobota, Trubarjev drevored, Murska Sobota, Slovenija