Splet besed: Sara Kager

MIKK Murska Sobota

Sreda, 9. junij 2021 ob 18h

V živo na naši Facebook strani

?Splet besed je spletna pogovorna oddaja, ki jo skupaj pripravljata MIKK Murska Sobota ter pisateljica in urednica Lučka Zorko. V oddaji, ki bo potekala vsako drugo sredo ob 18. uri, bomo spregovorili širše o književnosti.

Gostili bomo mlade avtorje leposlovnih del in z njimi spregovorili o njihovi ustvarjalni poti, predstavili kakšen odlomek iz njihovih del in s tem poskušali spodbuditi tudi mlade, da se še sami preizkusijo v pisanju literature.

Občasno bomo v oddaji tudi predstavili kakšno novo literarno delo, obeležili kako spominsko obletnico in priredili kakšen večer branja proze v živo.

Gostja 12. oddaje Splet besed bo Sara Kager.

Fotografinja. Pesnica. Pegasto dekle. To je Sara Kager. Objektiv fotoaparata brez težav zamenja s peresom in črno na belem zapiše svojo resnico. Resnico, ki se velikokrat ne rima. Svoje občutke, pred katerimi se ne skriva.

Saro ste morda že kdaj srečali, saj je Pomurka, ki je v lokalnem okolju precej aktivna. Tukaj vedno najde inspiracijo za svoje ustvarjanje. No, razen takrat, ko inspiracija najde njo. Saro lahko čez dan srečate v njeni knjigarni, kar je precej pričakovano, saj je v književnost in knjige zaljubila že v vrtcu, v osnovni šoli in gimanzijskih letih pa je zaljubljenost prerasla v ljubezen, ki v dobrem in slabem traja še danes.

Po osnovni šoli jo je pot peljala na III. gimnazijo Maribor, od tam naprej pa v Ljubljano, kjer je študirala Grafične in interaktivne komunikacije. Glede na njeno naklonjenost besedam je pravzaprav zanimivo, da je Sara poklicna fotografinja. Fotografinja, ki piše poezijo. Lahko bi rekli, da svoje življenje živi v besedi in sliki. Pa se tokrat osredotočimo bolj na besedo, saj je Sara nedavno izdala svoj pesniški prvenec Indigo. In še preden vam izdamo kaj več o knjigi, vas sprašujemo, kaj imajo skupnega Minatti, Pavček, Menart in Zupančič? Saro, seveda. Vsi ti izjemni poeti so namreč na njenem pesniškem ustvarjanju pustili nezamenljiv pečat. Če spremljate skrivnostni psevdonim S. K. na družabnih omrežjih, vse to najbrž že veste, saj je njena poezija na njih precej zastopana, zveste publike pa ji ne manjka.

Tako je zaradi zaljubljenosti v branje, ljubezni do pisanja in vplivov zgoraj omenjenih poetov danes pred nami Indigo. Zbirka šestdesetih pesmi, ki so nastajale v obdobju nekaj let, je že na prvi pogled posebna. Deluje sodobno, a se na zelo očiten način spogleduje z nekakšno brezčasnostjo. Likovno zasnoval in opremil jo je kreativni direktor Domen Husu, ki je s svojim minimalističnim slogom, križanim z naključnimi, a dobro premišljenimi ilustracijskimi intervencijami dal prednost besedi oz. vsebini. So pa svoj prostor v knjigi našle tudi Sarine fotografije, ki kot abstraktna umetnost potencirajo edinstveno izkušnjo bralca. Dopolnjevanje črnine in beline v notranjosti otvori sijoč indigo napis na naslovnici, kar je poleg barvno ujemajočega označevalnega traku tudi edina barva, na katero boste naleteli med prebiranjem.

Zbirka Indigo je raznolika, saj je v njej zajetih veliko različnih čustev. Definitivno pa ni spisana tako, da bi avtorica bralca za roko vodila skozi prebiranje in občutenje besed, kar slogovno podpre prosti slog, ki nam skozi rime da dihati. V veliki meri je zbirka romantično obarvana. Včasih bolj, včasih manj očitno. Je življenjska in na trenutke neizprosno družbenokritična. S široko paleto emocij. Skoraj v celoti jo lahko berete v slovenščini, čeprav se med strani prikrade še kakšen drug jezik ali narečje. Tudi prekmurščina. Lahko bi rekli, da je rdeča nit, ki se vleče skozi celotno zbirko, nekakšno nasprotje surovosti in nežnosti. Pesmi so, čeprav spisane z ljubezenskim pridihom, takšne, da se nas precej osebno dotaknejo. Kot da so tako zelo podobne našim lastnim mislim, a po drugi strani spisane tako, kot se sami velikokrat ne znamo izraziti. Ker pa je poezijo skoraj nehvaležno pretirano analizirati, je najbolje, da Indigo vzamete v roke, se mu prepustite in od njega odnesete čisto svojo izkušnjo.