Kaj lahko naredimo za boljši zrak?

Mestna občina Murska Sobota z izvajanjem številnih ukrepov na področju učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije ter na področju prometa skrbi za boljši zrak.

Toda kaj lahko še vsi kot skupnost naredimo, da bo kakovost zraka še boljša?

Matej Kramar, neodvisni energetski svetovalec, pooblaščeni inženir in energetik, je pripravil nekaj nasvetov:

  • Preverite stanje sistema za ogrevanje stavbe in pripravo tople sanitarne vode. Je morda to kotel na trda goriva (polena) ali oljni kotel, ki sicer služita namenu, a sta tehnološko že zastarela in več ne dosegata osnovnih tehničnih zahtev?
  • Potem lahko razmislite o novem kotlu ali zamenjate način priprave toplote s sodobnejšim in trajnostnim načinom ogrevanja s sodobnimi kondenzacijskimi plinskimi kotli ali namestitvijo toplotne črpalke, ki zaradi dovršenosti in spremembe energenta prihranijo tudi do 50 odstotkov stroškov ogrevanja.
  • Pri sodobnih kotlih na polena uporabljajte le kakovostno gorivo, brez primesi, tujkov, smol in gospodinjskih odpadkov. Izkoristek sistema bo takoj boljši, zato bo s kurjenjem manj dela in tudi poraba bo manjša.
  • Če lahko, znižajte temperaturo v prostoru za stopinjo ali dve. Razlika stopinje v temperaturi vam prihrani med 3 in 5 odstotki goriva. Tako lahko z zmanjšanjem sobne temperature s 23 na 20 °C prihranite povprečno 12 odstotkov porabljene energije. Oblecite se letnemu času primerno. Vsi se spomnimo otroštva, ko smo ogrevali le med 17. in 21. uro, potem pa se zjutraj zbudili v svežini in se odpravili po opravkih ali po potrebi zakurili za tiste, ki so ostali doma. Tega seveda danes ni treba izvajati, smo se pa v zadnjih desetletjih razvadili in smo v stanovanju lahkotno oblečeni in rahlo odeti tako rekoč vse leto.
  • Namestite termostatske ventile, če prostor ogrevate z radiatorji. Ti ventili prihranijo od 5 do 7 odstotkov energije. Termostat bo izbrano temperaturo v prostoru vzdrževal namesto vas. Preverite, da radiatorji niso založeni, saj za ovirami ne omogočajo popolnega ogrevanja prostora. • Preverite, ali so okna in vrata pravilno zatesnjena, da ni nenadzorovanega stalnega prodiranja zunanjega zraka. Morda so že dotrajana in potrebujejo posodobitev?
  • Razmislite o smislu namestitve dodatnega sloja toplotne izolacije na fasado/podstrešje. Tako lahko energijo za ogrevanje zmanjšate tudi do 45 odstotkov.
  • Prezračujte, a ne brez smisla. Odvisno od zrakotesnosti, ki jo je stavba pridobila pri gradnji in skozi obratovanje izgubila, se intervali prezračevanja lahko spreminjajo. Prezračujte kratek čas do 5 minut, vendar na stežaj. Odprite tudi vhodna vrata. Tako boste zrak v objektu zamenjali skorajda popolno, ne da bi ohladili konstrukt stavbe, stene in tla. Pri zračenju sobe samo na kip, brez odpiranja vrat, morajo biti okna odprta vsaj 45 do 60 minut, da se zrak zamenja. V tem času shladite stene in pospešujete toplotne mostove, ki lahko plesnijo.
  • Razmislite o nadgradnji in namestite centralno rekuperativno prezračevalno napravo, ki bo stavbo stalno prezračevala po individualnem urniku ter s 100-odstotno svežim in filtriranim zrakom (stopnje F7, G4 in HEPA). Tako se tudi znebite prašnih delcev iz okolja. Objekt bo bistveno bolje prezračen, plesnobe ne bo več in z vračanjem toplote bo naprava prihranila od 80 do 90 odstotkov energije, ki bi jo skozi okno izpustili pri naravnem, ročnem prezračevanju. Vse te ukrepe za prebivalstvo in gospodarstvo dodatno spodbuja Eko sklad, slovenski okoljski javni sklad, v obliki nepovratnih sredstev v deležu od 20 do 60 odstotkov vrednosti investicije in/ali ugodnih kreditov za investicije v okoljske naložbe, obnove doma, nakup električnega vozila in energijsko učinkovitih gospodinjskih aparatov ter novogradnje stanovanjskih hiš. Določeni ukrepi so za prejemnike denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka subvencionirani tudi v višini 100 odstotkov.