Trajnostna mobilnost in prehranska samooskrba v Murski Soboti: primeri dobre prakse

Občina izstopa zlasti na področjih spodbujanja višjega in visokošolskega študija, trga dela in podjetništva. Obenem je bila nagrajena za izjemne dosežke na področjih trajnostnega razvoja, inovacij in družbene odgovornosti. V tem delu se dotikamo tega dela.

Pionirji na področju trajnostne mobilnosti

Murska Sobota že več kot desetletje igra pomembno vlogo pri razvoju trajnostne mobilnosti v Sloveniji. Pionirska poteza je bila uvedba brezplačnega javnega prevoza že leta 2007, ki je občino uvrstila med prve kraje v državi s to obliko prevoza. Vizija ni bila zgolj zmanjšati prometne zastoje in izboljšati dostopnost, temveč tudi prispevati k zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida in ohranjanju okolja. Nadaljnji korak v smeri trajnostne mobilnosti je bila uvedba prevozov na zahtevo, t. i. responsi bus v okviru projekta Smacker. Po uvedbi so se lahko potniki v spletni aplikaciji ali na posebnih informacijskih točkah v hotelih povezali z vozili in potovali na relaciji Moravske Toplice–Murska Sobota–Soboško jezero. Ta storitev ni ponudila zgolj učinkovitejših prevozov za turiste in domačine, temveč je ob tem povezovala pomembne turistične destinacije z mestnim središčem, kar uspešno spodbuja turizem in ohranja aktivnost lokalnega gospodarstva. Poleg tega Murska Sobota neprestano nadgrajuje svojo trajnostno strategijo, ki je bila sprejeta leta 2017. Pripravo strategije trajnostnega razvoja turistične destinacije so podprli z javnimi anketami in delavnicami, namenjenimi zbiranju mnenj lokalne skupnosti. »Z izvajanjem te strategije je občina zagotovila visoko raven prometne varnosti ter zmanjšala število prometnih nesreč in njihovih posledic, prav tako je zmanjšala odvisnost od avtomobila ter povečala deleže okolju prijaznih načinov potovanj, skratka – postala je občina s prometno ureditvijo, s katero so občani zadovoljni,« pojasnijo na občini.

Po izvedenih projektih, kot sta celostna prenova mestnega jedra in vzpostavitev kakovostnih kolesarskih povezav, je Murska Sobota danes mesto, ki je po reliefu prijazno do različnih oblik uporabe nemotoriziranih transportnih sredstev, zlasti pa je mobilno prijazno do vseh udeležencev v prometu, še zlasti do pešcev in oseb z mobilno oviranostjo. Dobro sprejeta sistema Soboški biciklin in Avant2Go Velik doprinos je tudi leta 2015 vzpostavljen sistem izposoje koles, ki se z vsakim letom dodatno širi tudi v ruralno okolje sosednjih občin v Pomurju.

»Mestno kolo je tudi okoljski projekt, saj spodbujamo nemotorizirano mobilnost občanov in drugih obiskovalcev ter hkrati skrbimo za zdrav zrak v našem okolju. Mestna občina ob tem intenzivno širi in pripravlja cestno in prometno infrastrukturo na način, da bo vožnja s kolesi bolj varna, udobna in privlačna za kolesarje.«

Občina je podprla tudi enega največjih svetovnih trendov – ekonomijo delitve, zato je v mestu več postaj sistema souporabe vozil Avant2Go. »Temelji na uporabniških vzorcih mobilnosti, ki kažejo, da lastniško vozilo v povprečju kar 92 odstotkov vsega časa stoji neuporabljeno, pri čemer ves ta čas lastniku povzroča stroške. Souporaba vozila, ki nadomešča lastništvo, stroške mobilnosti posameznika zniža tudi za več kot 50 odstotkov.«

Krajšanje dobavnih verig in lokalna samooskrba

Eden največjih izzivov današnjega časa je zagotoviti stabilne in trajnostne vire hrane, kar postaja vse bolj očitno tudi v Murski Soboti. Z udeležbo v evropskem projektu Cities 2030 se občina aktivno osredotoča na krajšanje dobavnih verig in povečanje lokalne samooskrbe. Ta projekt vključuje različne aktivnosti, katerih cilja sta povečanje ozaveščenosti o pomenu lokalno pridelane hrane ter izboljšanje dostopnosti do teh virov za prebivalce in ustanove. V okviru omenjenega projekta sta si slovenska partnerja Inovacijsko-tehnološki grozd – ITC in Mestna občina Murska Sobota prizadevala za izboljšanje ozaveščenosti o pomenu lokalno pridelane hrane. Lotili so se ga z dveh smeri, na eni z živim laboratorijem Zelene točke, na drugi s ponovno oživitvijo tržnice v mestnem jedru Murske Sobote.

»V okviru Zelene točke so potekali različni promocijski dogodki s predstavitvami lokalno pridelane hrane, ko so lahko kupci poreklo hrane preverili z branjem kod QR na polici v trgovini Zelene točke. Rešitev je plod sodelovanja med strokovnjaki ITC-ja, Fakultete za elektrotehniko in računalništvo Univerze v Mariboru in kratke dobavne verige Zelena točka. Pri tem se je več kot dvajset lokalnih ponudnikov vključilo v sistem sledljivosti in danes lahko kupci sledljivost preverjajo pri nekaj manj kot 70 proizvodih,« pojasni Denis Topolnik iz Zelene točke. Po drugi strani si je Mestna občina Murska Sobota prizadevala z dogodki, poimenovanimi Z vesi v varaš, vključiti čim večje število lokalnih pridelovalcev ter jim ponuditi prodajni prostor za njihove proizvode. Tako se je v dveh letih zvrstilo več kot deset dogodkov, na katerih je prodajni prostor zasedlo več kot petnajst lokalnih ponudnikov.

Zelena točka in Digitalna kmetija

Zelena točka trenutno povezuje več kot sto lokalnih pridelovalcev in končne kupce z njihovimi izdelki oskrbuje v prodajalni na Industrijski ulici 5a v Murski Soboti. Oskrbuje tudi več kot 150 javnih ustanov, kot so šole, vrtci, domovi za starejše in bolnišnice, pa tudi sektor HoReCa po Pomurju, po novem tudi na območju Štajerske vse do Lenarta in Ptuja. V načrtu je razširitev razvozov do Maribora z okolico. Naročene razvoze opravljajo tudi do gospodinjstev in podjetij po Pomurju. Zelena točka nenehno vabi lokalne pridelovalce, da se ji pridružijo. »Na žalost vemo, da število teh ne raste, ampak vedno bolj upada, zato Zelena točka vzpostavlja t. i. Digitalno kmetijo. Z njo želimo povečati lokalno pridelavo zelenjave iz lastne proizvodnje in vplivati še na druge kmetije, da bi svojo priložnost poiskale v zelenjadarstvu. Letos smo tako pri Zeleni točki prvič vzpostavili lastno proizvodnjo na dveh hektarjih zunanjih površin in delno v rastlinjakih, ki trenutno obsegajo nekaj več kot tisoč kvadratnih metrov,« pravi Topolnik. Odzivi ustanov in podjetij so pozitivni, saj se jih čedalje več odloča za zabojček Zelene točke. Zelena točka namreč zabojčke, ki si jih lahko naročniki sestavijo po lastni želji, dostavlja neposredno v podjetja po celotni pomurski regiji. Paleta izdelkov je objavljena na njihovi spletni strani zelena-tocka.si. »Opazili smo spremembe v nakupovalnih navadah, saj zdaj že več kot 50 odstotkov kupcev išče lokalno zelenjavo, pri čemer cena ni več najpomembnejša.«