Reka Mura in brod

Reka Mura, ki ima v Sloveniji v spodnjem toku dokaj dobro ohranjeno rečno krajino in ki velja za pomembno naravno bogastvo tudi na evropski ravni, je vključena v omrežje varstvenih območij narave Natura 2000. Pri UNESCU so v okviru njihovega programa Človek in biosfera temu predelu na svetovni ravni podelil status biosfernega območja kot dela širšega rečnega ekosistema Mure, Drave ter Donave, pri čemer je slednja znana tudi kot evropska Amazonka.

Ime Mura najverjetneje izvira iz latinske besede murus, ki označuje zid ali okop, lahko pa tudi iz staroslovanskega poimenovanja mur, kar pomeni temno oziroma črno, ali celo iz starogrške besede moira, ki pomeni usodo. Kakorkoli že, domačini pravijo, da je Mö(j)ra ali Mü(j)ra »čarna« ali čarobna reka.

V Muro se steka voda s površine 14.000 km2, in sicer približno 70 % v Avstriji in 10 % v Sloveniji, preostanek pa na Hrvaškem in Madžarskem.Njeno porečje, ki v Sloveniji obsega slabih 1.400 km2, kar predstavlja skoraj 7 % površine cele države, skoraj v celoti prečka pomursko regijo.Mura je dolga okoli 440 km, od tega pa 96 km ali slabo četrtino poti opravi v Sloveniji. Ravno tu preide iz alpske oziroma predalpske v nižinsko reko, zaradi česar je njen tok počasnejši ter z manjšim strmcem, zato pa širši in z več vijugastimi rokavi ter poplavnimi območji.V Dravo se izliva na Hrvaškem in predstavlja slaba 2 % širšega rečnega sistema Donave. Dve tretjini obrečnih površin predstavljajo kmetijska zemljišča, slabo tretjino zavzemajo večinoma poplavni gozdovi, okoli 4 % pa je v rečnem svetu poseljenih površin.Na območju Mure in širšega biosfernega območja živi 200 vrst ptic, 600 vrst rastlin, 1.200 vrst metuljev, 1.200 vrst hroščev, 60 vrst rib, 30 vrst sesalcev, 10 vrst plazilcev, 15 vrst dvoživk, 95 vrst polžev in školjk ter mnoge druge vrste, nekatere od njih tako redke in dragocene, da so postale zaščitene.

Čeprav je reka Mura dragoceno območje ohranjene biotske pestrosti, je veliko več kot to, saj predstavlja simbol same pokrajine, ki ji je dala ime. Danes povezuje dva bregova reke, ki ju je nekoč, ko je dolga stoletja veljala za mejno reko, ločevala.

Mnogo let je omogočala preživetje mlinarjem (nekoč je bilo na Muri 94 mlinskih koles), brodarjem, ki so pred izgradnjo mostov prevažali ljudi in blago, »büjrašem«, ki so vzdrževali brežine na sonaraven način, pa tudi kmetom, ki jim je namakala in gnojila polja in gozdove ter pomagala pridelati hrano za živino in ljudi. V preteklosti so vsi prebivalci ob Muri živeli na naraven način sobivanja človeka, reke in obrečne narave. Za tak način gospodarjenja z reko si prizadevamo še danes, zato nočemo graditi jezov, kanalov in umetnih brežin, zato se trudimo, da so obiski območja naravi prijazni in zato izvajamo ukrepe za varovanje naravnega okolja rek Mure, Drave in Donave oziroma »evropske Amazonke«.