Stolna cerkev sv. Nikolaja

Župna, danes stolna cerkev sv. Nikolaja se v virih prvič omenja 1297. Poznoromansko cerkveno jedro s kornim zvonikom izvira s konca 13. stol. V 2. pol. 14. stol. so ga prezidali v tristrano sklenjen, rebrasto obokan prezbiterij, s kamnoseško pomembnimi parlerijanskimi maskami ter poslikan z dvema plastema slikarij. Starejša plast poslikav naj bi nastala še pred sredo 14. stol., mlajša pa okrog 1370 in je zapisana gemerskemu, slovaškemu slikarju.

Na obočnih poljih pod zvonikom je slikarije konec 18. stoletja zasnoval graški slikar Matthias Schiffer, po zadnji prenovi pa je prezbiterij dobil še slikana okna, delo Franca Mesariča iz 2003. Po več prezidavah med 15. in 18. stol. je bila cerkev v letih 1910–1912 temeljito prezidana po načrtih arhitekta Ladislava Takača (László Takács 1880–1916). Ta je ohranil jedro stare cerkve, ob kateri si je na novo zamislil triladijsko baziliko s prečno ladjo ter svodasto kupolo nad sečiščem.

Piramidalno stopnjevana fasada se v višinski rasti in v jedru starega izoblikuje v mogočen, 60 m visok zvonik. Pročelje zaznamuje kompozicija petih niš s Szápáryjevim grbom ter polkrožno zarisan glavni vhod v cerkev s stiliziranim cvetličnim vencem. Zahodno partijo v notranjosti zapira orgelska galerija. Triladijska členitev je uglašena s psevdohistorističnimi prvinami, oprema pa izvira iz različnih madžarskih umetnoobrtnih delavnic. V osi glavnega oltarja je velika slika s patronom cerkve, sv. Nikolajem, ki obdaruje device, delo Matthisa Schifferja iz 1797. Interier odlično dopolnjujejo Kregarjevi in Bizovičarjevi vitraži. Namesto stranskih kapel je na južni strani ob zvoniku zgrajena grobnica patrona cerkve, soboškega grofa, na severni pa oratorij rakičanskega grofa s krstilnico in zakristijo.